8 razlogov za obisk znamenitosti Idrije

Razmišljate o novem izletu, pa vam zmanjkuje idej? Radi raziskujete mestna središča in kulturno dediščino? Ali se raje potepate v naravi? V vsakem primeru vabljeni k raziskovanju znamenitosti Idrije, nekoč rudarskega mesta obdanega z naravo.

Idrija ponuja ogromno zanimivosti. Ogledate si lahko rudnik ter številne druge objekte in naprave, ki so jih uporabljali rudarji, zanimive stavbne in sakralne objekte, dediščino vojnega časa in značilno lokalno obrt – klekljanje. V kolikor vas bolj pritegnejo naravne lepote, vas Idrija z okolico tudi na tem področju ne bo pustila ravnodušnih. Pestra, z dolinami in kraškimi planotami ter rekami in potoki razgibana pokrajina skriva veliko zakladov. Tako v mestu kot njegovi okolici pa lahko uživate še v lokalni kulinariki.

Zakaj torej obiskati Idrijo? Idrija leži na stičišču različnih podnebnih, geoloških, hidroloških in drugih geografskih vplivov, kar je omogočilo pestre naravne danosti, posledično pa tudi močan gospodarski in družbeni razvoj. Zato Idrija danes na majhnem območju ponudi res veliko zanimivega. Med številnimi znamenitostmi smo izbrali 8, zaradi katerih vam bo obisk Idrije zagotovo ostal v spominu.

  1. Obiščite grad Gewerkenegg 

Grad Gewerkenegg leži v središču Idrije, dvignjen je nad mestno središče in potok Nikovo. Zgrajen je bil v 16. stoletju za obrambo pred Benečani in Turki, skladiščenje živega srebra in žitaric ter nastanitev rudniškega vodstva. Na njem torej niso prebivali plemiči, ampak vodstvo tedaj drugega največjega rudnika živega srebra na svetu. Kot sedež uprave mestnega rudnika pa je grad predstavljal tudi upravno, sodno, obrambno in gospodarsko središče idrijskega gospostva.

Danes si lahko na gradu Gewerkenegg ogledate več stalnih razstav Mestnega muzeja Idrija:

  • Osrednja razstava »Pet stoletij rudnika živega srebra in mesta Idrije« prikazuje kako sta se rudnik in mesto spreminjala skozi čas.
  • Interaktivna razstava »Po sledi merkurja: Idrija-Almadén« pripoveduje o vlogi in pomenu živega srebra ter usodi dveh največjih živosrebrovih rudnikov – Almadéna v Španiji in Idrije v Sloveniji – ter tamkajšnjih rudarjev.
  • Stalna razstava »Mejniki 20. stoletja« je posvečena času od prve svetovne vojne do rojstva samostojne Slovenije.
  • Razstava »Idrijska čipka, z nitjo pisana zgodovina« predstavlja tradicijo izdelovanja idrijske čipke.
  • Poleg razstav si lahko v gradu ogledate še Spominsko sobo pisatelja Franceta Bevka.
  1. Obiščite Antonijev rov in topilnico Hg

Z obiskom Antonijevega rova boste za trenutek vstopili v svet rudarjev. Antonijev rov je le manjši del idrijskega rudnika, a je eden izmed najstarejših ohranjenih vhodov v rudnik na svetu in je urejen za obiskovalce. V rov boste vstopili skozi Šelštev, vhodno stavbo, ki je nekoč služila kot prizivnica. V podzemnih rovih si boste ogledali cinabaritno rudo in spoznali rudarjenje v Idriji skozi čas. Na koncu boste pokukali še v edinstveno podzemno kapelo in morda v rovu srečate celo jamskega škrata – Perkmandlca.

Poleg rovov nekdanjega rudnika živega srebra, ki so prepredeni pod celim mestom, si lahko v Idriji ogledate tudi druge rudniške objekte. Topilnica Hg (topilnica živega srebra) je bila za proizvodnjo živega srebra zelo pomembna, saj se je prav tu iz cinabaritne rude s pomočjo različnih postopkov in naprav pridobivalo živo srebro. Danes je v njej urejena moderna interaktivna razstava, ki vas s pomočjo opisov, filmov in animacij popelje v čase, ko je imelo živo srebro v svetu pomembno vlogo. Na razstavi boste spoznali pomen te tekoče kovine, ki je spreminjala svet in njeno uporabo v znanosti, tehniki, industriji, medicini itd. Del topilnice Hg je tudi največja rotacijska peč za žganje živosrebrove rude na svetu, ki si jo lahko ogledate tudi skozi VR izkušnjo.

Antonijev rov
Antonijev rov
  1. Staro mestno jedro in sprehod do cerkve Svete Trojice

Staro mestno jedro nudi pogled na značilno meščansko trško arhitekturo. V središču Idrije leži mestni trg, na katerem je včasih stala cerkev rudarske zavetnice Sv. Barbare, njena nekdanja lega je bila ob prenovi trga označena v tlaku trga. Od cerkve se je ohranila podzemna kripta, kjer sta urejeni galerija in spominska kapela. Mestni trg obkrožajo stanovanjske in upravne stavbe, osrednja kulturnozgodovinska spomenika sta »stara šola«, nekdanja rudniška ljudska šola, kjer danes deluje čipkarska šola, in mestna hiša. V bližini glavnega trga je tudi magazin, nekdanje skladišče za žito iz 18. stoletja in rudniško gledališče.

Pot po mestu lahko nadaljujete do cerkve Sv. Trojice, kjer je po legendi škafar leta 1490 odkril živo srebro. Medtem ko je točil vodo v lesen sod, je v notranjosti zagledal nekaj svetlečega. Ko je poskušal premakniti sod, tega ni zmogel, ker je bil tako težak. Kasneje so ugotovili, da je svetleča stvar v sodu živo srebro. Tako se je začela pisati zgodovina Idrije. Na mestu škafarjevega odkritja je bila že leta 1500 zgrajena lesena cerkvica, ki so jo kasneje pozidali.

Mladi v mestnem središču, v ozadju grad Gewerkenegg 
Mladi v mestnem središču, v ozadju grad Gewerkenegg 
  1. Rudarska hiša in Jašek Frančiške

Rudarska hiša je bila zgrajena konec 18. stoletja in obiskovalcu razkriva bivalno in stanovanjsko kulturo nekdanjih rudarskih družin. Stavba je prislonjena v breg, ima visoke bele stene in majhna okenca. Konstrukcija hiše je, razen temeljev, kleti v pritličju in kuhinj v vseh nadstropjih, zgrajena iz lesa, streha pa je pokrita z jelovimi skodlami – šinklni. V tovrstnih hišah je ponavadi živelo več rudarskih družin. Ob obisku rudarske hiše si lahko ogledate opremljeno stanovanje rudarske družine z začetka 20. stoletja in doživite zgodbo rudarskega vsakdana. 

Nedaleč stran od rudarske hiše se nahaja tudi jašek Frančiške, z razstavljeno zbirko 36 rudniških strojev in naprav. 

  1. Kamšt in vodni kanal Rake

Voda je imela v rudarski zgodovini Idrije veliko vlogo. Kamšt je velika črpalna naprava na vodni pogon, ki je skrbela za črpanje podtalne vode, ki je ogrožala delo v rudniku. Posebnost Kamšti je veliko pogonsko kolo s premerom 13,6 m, ki je eno največjih lesenih koles v Evropi. V preteklosti je za potrebe rudnika v Idriji delovalo veliko več kamšti, ohranjena pa je le ta ob Jožefovem jašku. Voda do Kamšti je pritekla po vodnem kanalu Rake, ki se je prav tako ohranil do danes, ob njem se lahko tudi sprehodite. Po 2,4 km dolgi poti pridete do jezu čez reko Idrijco – jezu pri Kobili, še pred tem pa lahko čez mostiček zavijete do Divjega jezera.

  1. Obiščite Divje jezero

Le nekaj kilometrov od Idrije se nahaja naravna posebnost – kraška jama, kraški izvir in jezero hkrati. Divje jezero je posebno, zato privablja raziskovalce že skoraj 250 let. Velja za najgloblje jezero v Sloveniji, voda vanj priteka iz potopljenega podzemnega rova, ki so ga raziskovalci do sedaj uspeli raziskati do globine 164 m. Ob suši se voda »skrči« v jezerce, ob močnem deževju v zaledju pa iz jezera preko sifona bruha velika količina vode. Iz jezera do reke Idrijce teče najkrajša slovenska reka Jezernica, dolga le 55 m.

  1. Sotočje Idrijce in Belce na Lajštu

V krajinskem parku Zgornja Idrijca je na sotočju rek Idrijce in Belce urejeno območje Lajšt, kjer se lahko razgibate na urejenih športnih površinah, spijete pijačo v okrepčevalnici, imate svoj piknik v naravi ali se osvežite v hladni vodi. Tu se v prijetnem okolju sprostite in predate bogastvu neokrnjene narave krajinskega parka in njegovih naravnih posebnosti.

  1. Feldban in Partizanska tiskarna Slovenija

Tudi Idrijo in okolico je obdobje prve in druge vojne precej zaznamovalo. Tu je potekala rapalska meja, na širšem območju pa najdemo veliko vojaških objektov, ki pričajo o vojnih časih. Priporočamo vam pohod po Feldbanu – poti, kjer je v prvi svetovni vojni potekala vojaška ozkotirna železnica, na Vojskem pa si lahko ogledate partizansko tiskarno Slovenija, ki je delovala med drugo svetovno vojno. O vojnih obdobjih na tem območju lahko več informacij dobite tudi v dveh lokalnih muzejih, in sicer Vojnemu muzeju Idrija in Muzeju 1. svetovne vojne v Črnem vrhu nad Idrijo.

Članki iz iste kategorije: